petek, 04. april 2014

Vrata - Luknja - Bambergova pot čez Plemenice

Dostopni del do točke, ko zapustimo dolino Vrata in se podamo proti Luknji sem deloma že opisal. V prvem delu pri dostopu k slapu Peričnik in v  drugem v poti od Peričnika do pod vznožje severne Triglavske stene.
Slike ki sledijo, bodo prikazale pot skoraj do vrha Plemenic. Pri tem izletu je bilo namreč tako, da sem se imel namen odpraviti samo do Luknje. Moja "nemirna narava" mi, ko sem prišel do Luknje namreč ni dala miru in "nisem imel srca" samo malo posedeti tam in se naužiti razgledov in svežega gorskega zraka....moja nemirna narava me je pognala z Luknje navzgor, da "malo pretegnem ude", kot sem si rekel. Kar tako, iz čistega mira sem si torej rekel, da skočim del poti navzgor po Bambergovi poti, da se razgleda s še malo večjih višin. Saj bom čez slabo urco že nazaj.... No, tista urica se je raztegnila menda v kar dve. A vrnil sem se zadovoljen :)
Kaj sploh Bambergova pot je....da ne bom modroval po svoje, sem si izposodil del teksta iz časopisnega izrezka revije moški.si Celo branje najdete tule. Jaz tule objavljam samo začetek za tiste, ki se jim ne da vsega z linka brati:

Čez Plemenice se na vrh Slovenije podajo le najpogumnejši, saj pot velja za eno najtežjih označenih poti v slovenskih gorah.
Bambergova pot čez Plemenice
Bambergova pot čez Plemenice spada med najzahtevnejše zavarovane označene poti v Julijcih. Velja za najtežjo pot na Triglav, če seveda ne štejemo alpinističnih plezalnih smeri v Severni triglavski steni. Pot je torej primerna le za izkušenejše in telesno dobro pripravljene gornike, ki se ne bojijo višin in prepadnih poličk. Za svoj trud bomo poplačani s čudovitimi razgledi na gore nad dolino Soče in razigrano družbo prav nič plašnih kozorogov, čisto od blizu pa si lahko ogledamo tudi mogočno triglavsko steno. V dolino lahko pokukamo tudi z vrha legendarne Sfinge, najstrmejšega triglavskega stebra....... 
Torej naj še tule opozorim, da pot ni ravno za vsakogar. Izredno zahtevna je, kdor takšnih poti ni navajen, naj se je nikakor ne loti.
Meni pot navzgor nikdar ne dela težav. Še bolj previden sem vedno pri poti navzdol. In tule ni odveč še eno opozorilo - izogibajte se poti po Bambergovi navzdol. Če je le mogoče, za sestop izberite kakšno drugo pot. Na nekaterih mestih se mi je namreč zdela premalo zavarovana in sem šel navzdol res skrajno previdno in počasi. Jeklenice ali klina namreč ni bilo, pod nogami pa "šoder" in velika strmina.

Luknja se imenuje V izrez, katerega z tule vidne leve strani obdaja gorska gmota, čez katero vodi Bambergova pot, na desni pa se pot dvigne proti Pihavcu in Bovškem Gamsevcu. Nekako na najnižji točki med njima je prehod na drugo stran, koder potem sestopimo na Kriške pode.


Fotografiranje proti soncu zna posnetek zelo pokvariti a tule ni šlo drugače. Tole je del S Triglavske stene.

Luknja je že bližje

Na žalost vmesnih fotk nimam. Bom dodal drugič, ko bom spet tam.
Tole je posnetek že kar visoko s plezalne poti navzdol. Hoja, oziroma bolj plezanje skoraj navzgor, poteka večinoma takole izpostavljeno.

Označil sem poti s prejšnje slike, da se vidi, kam kakšna pot vodi.
Po brezpotju okrog Pihavca se menda da priti na Kriške pode. Pot je opisana v neki knjigi. No, v bistvu je začetek poti tule viden,, ker je včasih tod vodila pastirska pot do stanov, ki so jih imeli malo naprej. Potem pot izgine in strme trave po pobočjih Pihavca se postavijo tako strmo pokonci, da mi je praktično,, ko sem hodil tam okrog enkrat in iskal prehod na Kriške pode, trava med "hojo" drsala po obrazu. V bistvu se temu ne da reči hoja ampak "plezanje po, ali pa s pomočjo trave". Držal sem se namreč za šope trave, da sem lahko napredoval. Ker se mi je takrat zdelo da sem se zaplezal in "izgubil", je prevladal razum in vrnil sem se nazaj do Luknje. Potem nisem nikdar več poizkusil te poti, nekako ni bilo prilike. Bi jo pa rad, če se mi kdo javi, ki jo je že prelezel in jo pozna pa greva še enkrat skupaj po tej poti.
POZOR... le ene 200 metrov stran od Luknje sem naletel na gada! Torej strupenjače so tudi na tej višini.
Še ena prigoda in morda opozorilo, da ne bo vsak ravno vsakomur verjel v gorah, ko boste spraševali po poti:
Kakšnih 20 let nazaj recimo, saj par let gor ali dol nima veze, sem bil z bratom in mojim in njegovim sinom (imela sta manj kot 10 let!!!!!) na Kriških podih. Ker sem bil takrat še bolj ko ne začetnik pri hoji v gore, nisem poznal vseh teh poti. Želeli smo priti na Triglav. Ko smo na Kriških prespali, smo vprašali oskrbnika, kako nam priporoča, da pridemo najlažje do Triglava. Frajer nas je poslal čez Bovški Gamsovec pa na Luknjo in rekel, da potem pot čez Plemenice ni nič posebnega. Da je najkrajša in naj gremo kar tam. HALOOOO!!! Z dvema, še ne 10 letnima otrokoma. OK, pot čez B.Gamsovec smo nekako "preživeli" a ko sem z Luknje gledal, kod naj bi šli....po najzahtevnejši poti, ki vodi na Triglav.....potem smo se vsi spraševali, če je ta človek sploh normalen. Torej ne verjemite kar vsakemu oskrbniku, ki vam bo rekel, da pot ni nič takšnega. Lahko se zato znajdete v velikih težavah.
Mi smo potem šli po poti najprej navzdol, proti Zadnjici pa potem gor in do Doliča in od tam naprej na Triglav.

Spodaj vodi pot proti Zadnjici in po drugi strani navzgor, proti Prehodavcem.
Najvišji vrh levo je Kanjavec, ki se po grebenu potegne v Poprovec. Nasproti Poprovca nekako je Vršac, ki "pade" v ravnico, koder so Prehodavci, nate se vrhovi spet dvignejo. Najprej v Zadnjo lopo, ki se nadaljuje v Lepo Špičje.

Del poti

 Vrisal sem smer poti

Tule gre hoja praktično v navpičnici stene a ni hudega, saj imamo varovala v steni.

Pogled, če se obrnete iz stene - Pihavec

In spet pogled navzdol. Luknja je točno pod nami.

Pogled spet iz stene. Desno Pihavec, na sredini Zadnjiški Ozebnik

Zadnjiški Ozebnik na sredini, spodaj levo pot na Prehodavce, skrajno levo Vršac, naprej Lepo Špičje.

Spet pogled na luknjo


Tule sem prišel do točke, koder sem že lahko pogledal na drugo stran, torej v delček doline Vrata in na S Triglavsko steno.



Potem sem se obrnil, saj je bil moj "cilj" danes samo Luknja in nisem imel namena hoditi do semle gor. Tu je viden en nezavarovani del poti in šoder pod nogami. Seveda je strmina izredna, na fotki se to ne vidi.





Pa sem nazaj na Luknji. Dober opazovalec bo opazil tri ljudi v steni, ki se spuščajo navzdol.

Malo pribljižano.

Pa srečno