četrtek, 3. april 2014

Vrata - Alpska dolina pod Triglavom

Prvi del Vrat sem opisal tule, ko sem pisal o slapu Peričnik.

Od Peričnika se peljemo z avtom še cca 4 do 5 kilometrov naprej v dolino,



 dokler ne pridemo do velikega parkirišča, ki se končuje s spuščeno zapornico. Od tam naprej je do koče še 5 minut hoje.
Najprej zagledamo Šlajmajerjev dom na svoji desni, zadaj pa čudovito kuliso visokih gora. Tale na sliki je Stenar.

Le 200 metrov naprej nas pozdravi Aljažev dom v Vratih. Tu lahko prespimo, če se odpravljamo recimo na Triglav, ki ga vidimo na sliki. Koča je odlično izhodišče za pohode na recimo Stenar, Kriške pode, Škrlatico, Luknjo, Triglav...
Nekateri pa tukaj prespijo, ko se utrujeni vrnejo s pohoda.

Od Aljaževega doma je odličen pogled na Triglav in njegovo severno steno.

Tole je pogled na dom bolj od daleč.

Še malo nazaj stoji ena ogromna skala, opremljena s klini, koder lahko malo poplezamo. (bela skala od male kapelice desno)



Tole je ta skala



Takšen pa je pogled s te skale na dom.

Od koče se praktično po ravnem lahko odpravimo 10 minut naprej in severno Triglavsko steno lahko vidimo v celi njeni impozantni veličini in lepoti. Tri kilometre je dolga in en kilometer visoka.
Preko Triglavske severne stene vodi ogromno plezalnih poti. Sam sem preplezal edino Slovensko smer. Če bom imel srečo, bi rad dejanje vsaj še enkrat ponovil.
Ene (ne moje) fotke te smeri, kogar zanima, najdete tule, druge pa tule ) Spomnim se, ko gledam te slike, da smo celo smer, tudi čez Frelihovo poličko, preplezali nenavezani.
Našel sem eno sliko, ki lepo od daleč prikaže hojo po Frelihovi polički. Slika ni moja.

Tole pa je moja fotografija. Takrat še nisem imel digitalca, sliko sem potem skeniral. Tole je torej pogled s poličke, mimo mojega kolena v Vrata.






Tukaj stoji tudi spomenik v obliki ogromne vponke - vsem umrlim v nesrečah v gorah. Tule sem imel srečo, da sem ujel steno v nenavadni igri svetlobe...


Pot se potem rahlo dviguje. Zdaj hodimo ob Triglavski Bistrici in poslušamo njeno prijetno šumenje in občudujemo mogočne gore vse naokrog.

V sredini gore je lepo vidna izrazita Sfinga in ob njej Čopov steber (za boljše razumevanje en link ) Prva sta Sfingo preplezala Ante Mahkota in Peter Ščetina in to leta 1966. Prej je veljala Sfinga za nerešljivi problem. Ante Mahkota je o tem tudi napisal knjigo (ki sem jo tudi jaz prebral).

Hoja po zatrepu doline Vrata ni naporna a so razgledi izredno lepi. Počasi se dvigujemo in kmalu bo treba prečkati potok, če želimo vstopiti na samo pot čez Prag, ki nas čez tole steno varno popelje na Kredarico in naprej na Triglav. Pot je sicer zelo zahtevna a kdor se je vsaj malo že srečal z gorami in hojo ob pomoči klinov in jeklenic, s prihodom na Kredarico (ob seveda veliki previdnosti in dobri kondiciji) ne bo imel težav.













Tule sem potem z vidne poti na sliki levo prečkal potok in se povzpel v tale breg...

....in potem, malo za hec, šel še del poti čez Prag (cca dobre pol ure). Zato prikazujem že te fotografije. Na njih se vidi tale prva večja strmina s klini...

 Pogled na sosednjo stran...

Precej visoko sem že. Tule se potem pot precej poravna in nekaj časa takšne strmine ni več. Tole je pogled nazaj po dolini. Pikica v daljavi je Aljažev dom - spodnja slika


Pot čez Prag se takole, nenaporno nadaljuje...

In še pogled proti Luknji...



Še en pogled po Vratih in nato...

....se spustim nazaj v dolino.


Ogled Vrat močno priporočam. Lep, do 3 urni izlet poleti, je recimo proti Luknji (eden naslednjih blogov), od koder lahko vidimo na drugo stran, v zatrep Zadnjice.




Ni komentarjev:

Objavite komentar