ponedeljek, 7. april 2014

Vodno razvajanje v Poharjevem grabnu

Slapovi, slapišča, brzice, skočniki, sopoti.... samo še kakšne drasle ali celo kotle manjkajo pa bi človek res mislil, da je kam v raj prišel. Ker voda, njeno igrivo šumenje, ter v večjih strminah in obilnejšem vodostaju že glasno bučanje, je prava simfonija za moja ušesa. In dušo. Predvsem to. Voda me pomiri in popolnoma sprosti. Ob njej in njenih zvokih lahko pozabim praktično na vse kar se čez recimo teden obesi name z vso svojo težo in me tlači in mori.
Zato vikende rad izkoristim za potep ob kakšni vodi. V poletnih mesecih pa šumenje rek,potokov in slapov, zamenjam s šumenjem morskih valov. Lahko rečem, da je voda "moj element". Da mi nadomesti ali vrne skoraj vse, kar mi še manjka. Skoraj.....
Ta vikend sva torej s prijateljico obiskala Poharjev graben. Veliko lepega sem že in videl in doživel v svojem življenju..... Lahko samo rečem, da sem zase, v tem grabnu našel raj v malem. Pravzaprav sem ga imel pred nosom dolga leta, odkar živim v tem koncu Slovenije pa nisem vedel za ta čudoviti košček narave, bogate z vodo. Odslej vem in ga obiščem še večkrat. 
V tem grabnu je strmina terena precejšnja. Tudi neoznačena potka, ki je sprva kar dobro vidna, se višje gori popolnoma izgublja. Treba se je samo držati v bližini vode pa ste na pravi poti.
Pravih, velikih slapov je pravzaprav malo. Jaz pod besedo slap namreč razumem padanje vode čez neko steno, z večjih višin. No, mali slapovi so visoki med 5 in 15 metri. Srednje visoki od 15 do 30 metrov in visoki slapovi nad 30 metrov.
Tu gre za nizke slapove. Prej za niz skočnikov (zelo strm ali pa navpičen vodni tok,  visok do enega metra), sopot (zelo strm ali pa navpičen vodni tok,  visok od 1 do 5 metrov), brzic (hitri tek vode v strmem teku) ali naj raje zapišem. da gre tukaj kar za niz slapišč (niz slapov, skočnikov in brzic). Le malo padajočih stopenj v oblike pravih slapov nad 5 metrov  višine  vidimo. 
Saj pravim, še kakšne drasle manjkajo (drasla je evrozijski lonec, kamnita vdolbina, v obliki sklede ali lonca) pa bi bilo vse popolno do konca.
Za svojo pot čisto do vrha (prijateljica me je, zaradi večje strmine proti vrhu grabna, počakala malo pod vrhom) grabna sem potreboval s svojim raziskovanjem in zaustavljanjem zaradi snemanja in fotografiranja, nekako 2 uri in pol. Čistih užitkov, moram dodati. Kdor ima rad vodo in njeno šumenje, mu ogled grabna toplo priporočam. Bodite pa previdni še sploh po dežju, ko je teren razmočen. Na nekaj mestih je možnost zdrsa zelo velika.


Tole je drugi slap a ga prikazujem čisto na začetku. Enostavno zato, ker se mi zdi izredno lep.

Poharjev graben najdemo pri kraju Radeče in sicer tik ob reki Savi, pri starem (železnem) mostu čez Savo (cesta Radeče - Zidani Most).
Vstop v graben je na koncu niza tehle hiš v tale desni breg.




Takole je videti teren za zadnjo hišo. Verjetno da se lahko gre do vstopa v graben tudi pod temle mostom. Midva sva po potki zavila desno in prečkala dva tira železnice. Nato nadaljujemo naravnost v gozd in že smo na začetku poti.

In še pogled na lego grape iz Radeč


Tole je prvi slap. Potka stalno vodi po desnem bregu potoka, gledano navzgor. (video)



Bolj malo bom pisal, fotografije povedo skoraj vse.



Video in še drugi





Potka gre včasih zelo po robu in včasih je slabo vidna. Več sva skoraj hodila bolj ob grabnu, kakor pa po potki. Video



Tule potok naredi zanimiv, 90 stopinjski zavoj. Da sem lahko dobil ta posnetek, sem moral preplezati na drugo stran potoka in malo poplezati v nasprotni breg.

Proti vrhu se je potka porazgubila. Tako sem kar sledil potoku.

Da ne bi prijateljica predolgo čakala, sem sklenil, da tule zaenkrat končam svojo pot in se vrnem nazaj dol. Bom pa drugič raziskal še tistih nekaj 100 metrov grabna.

Ostali videi:


5

6

7

8




Ni komentarjev:

Objavite komentar