Na
reki Muri je bilo konec 18. stoletja 69 plavajočih mlinov, leta 1925 pa naj bi
bilo evidentiranih 93 lastnikov plavajočih mlinov. Edini panonski plavajoči
mlin v Sloveniji danes je Babičev mlin na Muri v Veržeju. Gre za edinstven
spomenik slovenske dediščine neprecenljive vrednosti.
Babičev mlin je že tretja generacija mlinov, ki so stali na tem kraju. Lastnik prvega mlina, ki je bil postavljen leta 1890, je bil dedek Vladimirja Babiča – Mirča. Mlin je bil plavajoč in se je vedno prilagajal nivoju vode. Plavajoči mlini so bili značilni za ravninske pokrajine, ki so bile sorazmerno gosto naseljene, prebivalci pa so pridelovali žito in pšenico. Plavajoč mlin je bil neodvisen od muhaste narave in količine padavin in je bil zgrajen v celoti iz lesa. V mlinu je bil podtaknjen ogenj, zato je pogorel do tal.
Leta 1915 je bil zgrajen drugi mlin, katerega lastnik je bil Jožef Babič, oče Mirča. Stene in čolni so bili iz lesa, streha pa je bila pokrita s posebno vrsto lubja. Tudi ta mlin je pogorel do tal. Nato je leta 1925 Jožef Babič zgradil nov mlin in tako znova nadaljeval mlinarsko tradicijo. Mlinarska hiša se je preselila na breg Mure, vodno pogonsko kolo pa je bilo pritrjeno na dveh lesenih plavajočih čolnih, za prenos pogonske sile pa so se uporabljali različni jermeni.
Mlin, ki stoji še danes, je lesen, postavljen na štirih stebrih ob bregu reke Mure, vodno kolo pa je pritrjeno na dveh plavajočih čolnih iz železa. Leta 1990 je narasla Mura odnesla pogonsko kolo. V treh mesecih je družina Babič postavila novo pogonsko kolo, ki še danes diha z reko. Vodno kolo je znanilec življenja in simbol sožitja med mlinarjem in reko, ki enkrat nekaj dá in spet drugič vzame.
Babičev mlin je že tretja generacija mlinov, ki so stali na tem kraju. Lastnik prvega mlina, ki je bil postavljen leta 1890, je bil dedek Vladimirja Babiča – Mirča. Mlin je bil plavajoč in se je vedno prilagajal nivoju vode. Plavajoči mlini so bili značilni za ravninske pokrajine, ki so bile sorazmerno gosto naseljene, prebivalci pa so pridelovali žito in pšenico. Plavajoč mlin je bil neodvisen od muhaste narave in količine padavin in je bil zgrajen v celoti iz lesa. V mlinu je bil podtaknjen ogenj, zato je pogorel do tal.
Leta 1915 je bil zgrajen drugi mlin, katerega lastnik je bil Jožef Babič, oče Mirča. Stene in čolni so bili iz lesa, streha pa je bila pokrita s posebno vrsto lubja. Tudi ta mlin je pogorel do tal. Nato je leta 1925 Jožef Babič zgradil nov mlin in tako znova nadaljeval mlinarsko tradicijo. Mlinarska hiša se je preselila na breg Mure, vodno pogonsko kolo pa je bilo pritrjeno na dveh lesenih plavajočih čolnih, za prenos pogonske sile pa so se uporabljali različni jermeni.
Mlin, ki stoji še danes, je lesen, postavljen na štirih stebrih ob bregu reke Mure, vodno kolo pa je pritrjeno na dveh plavajočih čolnih iz železa. Leta 1990 je narasla Mura odnesla pogonsko kolo. V treh mesecih je družina Babič postavila novo pogonsko kolo, ki še danes diha z reko. Vodno kolo je znanilec življenja in simbol sožitja med mlinarjem in reko, ki enkrat nekaj dá in spet drugič vzame.
(Zgornje pisanje sem kar povzel z internetne strani zavoda Marianum Veržej, da ne bi ponovno izumljal tople vode. Mislim da oni ta mlin lahko najbolj verodostojno predstavijo)
Pa še nekaj mojih fotk od tam. Morda enkrat za spremembo začnem nekje s sredine.
Tole sliko je naredila prijateljica, s katero sva si šla mlin ogledati, ko sem se pripravljal, da mlin fotografiram. In ker mi je všeč - kompozicijsko je celo odlična, si upam trditi, sem jo dal na prvo mesto.
Veržej boste prav lahko našli na zemljevidu.
Ob cesti je v Prekmurju videti tudi takšne prizore.
Naju je Garmin pripeljal, kot se sicer rado zgodi, na čisto drugo mesto. Morda je v zgornjem naslovu zapisano prebivališče lastnikov mlina, ne vem. Moj nasvet, da boste mlin lažje našli je torej takšen. Pripeljite se do Veržeja in pojdite skozi celo vas. Cesta vas pelje naprej, vendar ne pojdite čez prvi most. Kakšnih 100 metrov pred njim zavijte levo, male table vas tako usmerijo na pravo mesto. Midva jih sprva sploh nisva videla.
Peljali se boste po makadamski poti čez nekaj 100 metrov ko ste zavili z glavne ceste. Pred seboj boste zagledali nogometni stadion. Po njegovi desni nadaljujte mimo in že ste pri mlinu.
Ob času, ko je mlin odprt, si lahko, kdor želi, lahko kupi tam tudi v mlinu namleto moko. Midva sva si mlin ogledala z vseh strani in bila z videnim zelo zadovoljna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar