Manj znani slapovi ( Koški Bajdinški in Kobilji curek )

Ta vikend je bil lep in s prijateljico sva se odločila, da obiščeva nekaj slapov, ki niso ravno tako zelo znani. Internet je ena takšna, čudovita zadeva, saj se tu najde marsikakšen opis kakšnega kraja (pa naj bo to slap ali neznani kraj, pot....), za katerega morda sicer marsikdo ne bi nikdar slišal.
V želji, da ravno takšne zadeve še bolj približam širši množici ljudi in tako še komu morda omogočim, da si ogleda sicer malo znane zadeve in da torej delim svoje občutke in doživetja z drugimi, nastaja tudi tale in kasneje vsi drugi zapisi.

Le kdo bi verjel, da lahko mah ustvarja slapove? Lahko... s pomočjo vode, bogate s kalcijevim karbonatom, malo parcialnega tlaka pri pršenju kapljic...in mah dobi sedimentni oklep... Skoraj šolski primer je prijetna dolinica s potokom Kosca blizu Višnje Gore. V zatrepu dva kilometra dolge doline, tik pod izvirom potoka se bohotijo lehnjakove kopice, obraščena z mahom preko katerega pahljačasto teče potok in gradi svojevrstno vodno zaveso. Po obilnejšem deževju se slap spremeni v hrupnega divjaka. V sušnih obdobjih voda le polzi preko 20 m visoke lehnjakove stene v nešteto nežnih vodnih kapljicah. Posebnost tega slapa je tudi lehnjakasta votlina, ki postopoma z rastjo slapa postaja vedno večja. (Slovenski slapovi)

KOŠKE slapove torej najdemo v bližini kraja Višnja Gora. Če se pripeljete po AC iz smeri Zagreb - Ljubljana, zavijemo na izvozu Višnja Gora in se usmerimo nazaj proti smeri ZG. Pred cerkvijo zavijemo desno, se po cesti rahlo spustimo in sredi klančka zavijemo na odcepu levo in rahlo v hrib. V temle križišču (za ograjeno zadevo na desni) na sliki (slikano tako, da sem odpeljal še malo naprej v smeri ZG in nato fotkal nazaj, proti Višnji Gori), torej če gledamo iz strani, s katere sem slikal, zavijemo desno, sicer pa, če gledamo s strani smeri iz katere smo se pripeljali pa levo in imamo na svoji desni tudi odcep, po katerem bi pa prišli, če bi se po AC pripeljali iz smeri LJ.

Peljete se par 100 m naprej in nekje najdete prostor za parkiranje. Ni ga ravno veliko.. Če gledamo v smeri vožnje (ali hoje), potem zavijemo v levo v temle "križišču". Se razume, da tu moramo naprej že peš.

Potem hodimo kar nekaj časa po gozdni cesti naprej in sledimo oznakam, kolikor jih je najti. Tu in tam prečkamo potok.

Po cca dobrih 40 minutah hoje skozi gozd, ob sprva bolj rahlem vzpenjanju (tik ob potoku v srednjem delu hoje, kasneje pa se pot od potoka nekoliko odcepi v desno proč od potoka), kasneje pa rahlo bolj strmem vzponu, pridemo do prvega slapa. S poti je pogled nanj precej zakrit s podrtim drevjem. Tako da sem se po bregu spustil do vode in ga slikal od tam.

Od spodaj je slap malo lepše viden. Nekako 4 do 5 metrov visok je.

Nekaj korakov dalje vidimo desno od tega slapa še enega. Ta je višji. Če seštejemo vse njegove stopnje, meri njegova višina cca 20 metrov. Vode je bilo manj kot sem pričakoval. Po daljšem deževju mora biti vode kar precej več.
Tole je pa moj posnetek, s šumenjem vode.

Tale slap je praktično le nekaj metrov od prejšnjega v levo....

Tole je skupen pogled na oba...

Po desni strani je nato navzgor speljana stopničasta pot, ki vodi proti izviru potoka. Od strani sem dobil še tale posnetek.

Nato sem ob potoku naredil še tegale...

...tegale pa že skoraj pri samem izviru. Čisto do izvira nisem rinil, ker je tam vse prekrito s polomljenim drevjem.

Nato sva se odpeljala proti Turjaku. Skoraj tik pred Turjakom, pri tem križišču spodaj in tem parkirišču, parkiramo in se peš po travi in gozdu (vidna je potka) odpravimo navzdol.

Žal je pot skozi sotesko precej težavna, tako da pravijo, da je za družinski izlet primeren le spodnji (prvi) slap. No, midva sva obiskala tretjega in četrtega, če se ne motim.

Slap je dvostopenjski in je visok 8- m. Dostopen je od hiš pod turjaškim gradom. Tam je označen lesen smerokaz, ki usmerja k stari rimski cesti in slapovom. Makadamska cesta vodi do manjše cerkvice, od tam pa preide v kolovoz, ki se začne spuščati proti dnu soteske. Na dnu preči Bajdinški potok. Stezica vodi od tu ob desnem bregu potoka navzgor do prvega slapa. Za nadaljevanje poti skozi grapo se je potrebno povzpeti ob levem bregu navzgor. Potka je izredno drčna, zato je potrebna planinska obutev. Nad slapom se struga umiri. Malo naprej priteka v Bajdinški potok njegov levi pritok, ki pa je le malo vodnat. Od tu se vidi drugi slap - slapišče, ki premaguje 9- m višine. To pravzaprav niti ni slap, saj teče potok pod malo majšim kotom od 45o. Ob desnem bregu se je potrebno po strmi in drčni potki povzpeti nad ta drugi slap. Višje je stari mlin in kmalu pridemo na potko, ki vodi tik pod tretjim, 5+ m visokim slapom. Takoj nad njim je 5+ visoko slapišče - četrti slap. *Četrti in tretji slap sta lahko dostopna s ceste Ljubljana - Turjak. Pri prvih hišah pred Turjakom je potrebno zaviti desno na kolovoz. Kolovoz vodi mimo manjšega kamnoloma, preide v dobro izhojeno potko, ki kmalu privede med tretji in četrti slap (10 min. hoje). (Slovenski slapovi)

Tole naj bi bil Zgornji Bajdinški slap. Vode skoraj ni in tudi slap je slabo viden. Na sredini slike je vodoravni prelom...povzpel sem se gor....

......in od tam njegovo zgornjo polovico videl takole.

Le nekaj metrov nižje je spodnji slap.

Odpeljala sva se še malo naprej od Turjaka.Do kraja Rašica. Tam zavijete desno in vozite par kilometrov do kraja Rob. Smerokaz vas usmeri sredi vasi v levo. Peljete še kakšen kilometer, dokler ne zagledate smerokaza za Kobilji curek. Jaz sem zapeljal na to makadamsko pot in se peljal še nekaj 100 metrov in potem parkiral, prostora je na nekem mestu več kot dovolj. Nato greste naprej peš (morda 20 minut), slap je dobro označen.
Po poti sem naredil še nekaj posnetkov

Tale tabla vam pove, da ste na pravem mestu.

Slap je sestavljen iz dveh slapov, torej dveh stopenj s približno po 15 metri višine vsakega. Tu je bilo vode nekaj več.

Takole sem videl (tole pa je posnetek) spodnjo stopnjo s tegale desnega brega v katerega sem rinil, da bi prišel....